Algunas estrategias de la novela histórica contemporánea : desde un rompecabezas temporal hacia una dimensión intrahistórica

španski

2012

letnik 20, številka 2

zgodovinski roman    spomin    čas    španska književnost 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Zgodovinski roman je malo pred svojo dvestoto obletnico obstoja v zahodni književnosti (1814) predmet vsakovrstnih bilanc in analiz, teoretičnih kategorizacij, zvrstnih postulatov in celo povsem statističnih študij, ki dokazujejo njegov trden položaj na tržišču. Zaradi umestitve na križišču vplivov med sodobnim zgodovinopisjem in literarnimi tokovi lahko služi kot orodje za različne uporabe in spodbuja vsestransko proučevanje. Čeprav sta teorija o zvrsteh in predstava, kakšen mora biti zgodovinski roman, če naj bo opredeljen kot tak, še vedno negotovi, ta oksimoronična zvrst še naprej cveti in se razrašča v številne podkategorije (med drugim v zgodovinopisno metafikcijo, novi zgodovinski roman, intrahistorični roman in zgodovinsko-kriminalni roman). V novem družbenem in generacijskem kontekstu so na literarno prizorišče vstopili ženske pisateljice in mladi avtorji, ki dedujejo indirektni, mediatizirani postspomin z močno čustveno komponento. Po teoretičnih okvirih, ki jih je začrtal Paul Ricoeur o zgodovini, spominu in pozabi, ter po najnovejših psiholoških in socioloških analizah o mehanizmih proizvajanja spomina pripovedi o preteklosti pogosto izhajajo iz intrahistorične perspektive, osredotočene na iskanje identitete, zato njihovo proučevanje napoveduje nove metodološke vidike.

06.08.2014