Pragmatic competence and the CEFR : pragmatic profiling as a link between theory and language use

angleški

2014

angleščina   pragmatična kompetenca   pragmatična zmožnost   SEJO   Skupni evropski jezikovni okvir   tuji jeziki

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Funkcijska in komunikacijska perspektiva, ki jo zagovarja Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO), prikriva dejstvo, da SEJO navkljub načrtnemu poudarjanju pragmatične zmožnosti pri učenju jezika ponuja le malo napotkov za hkratno spremembo jezikovnega učenja, poučevanja in testiranja. V prispevku se avtorja zavzemata za bolj poglobljeno in natančnejšo obravnavo pragmatične kompetence, kakršna je po njunem mnenju za praktike pri uporabi koncepta komunikacijske kompetence pri njihovem vsakodnevnem delu nujna. Medtem ko je bila vrzel med programsko vizijo Skupnega evropskega jezikovnega okvira in praktičnimi potrebami že zaznana in obravnavana, npr. pri sestavljanju opisnikov za referenčne stopnje za posamezne jezike, pa pragmatične komponente ustrezne pobude - kot npr. English Profile - še niso ustrezno obravnavale. Po pregledu definicij pragmatične kompetence v jezikoslovni literaturi avtorja trdita, da bo za popolno vključitev pragmatične zmožnosti v opisnike jezikovne kompetence potrebna prilagojena metodologija, še posebej, kadar so ti opisniki namenjeni uporabi pri testiranju in certificiranju. V nadaljevanju članka predstavljava svoj pristop k vrednotenju pragmatične kompetence; gre za del projekta z naslovom Pragmatično profiliranje (Pragmatic Profiling, PRA.PRO). Eden od ključnih ciljev projekta je vzpostavitev pragmatičnih profilov za različne zvrsti angleščine, ki bi temeljili na komunikacijskih vzorcih naravnih govorcev in bi bili pridobljeni na različne načine, npr. s standardiziranim vprašalnikom in drugimi metodami. Pragmatične norme, izpeljane iz empiričnih podatkov, lahko takoj primerjamo z dosežki učencev, to pa nam omogoči primerjavo z normo rojenega govorca in s tem oceno stopnje razvoja pragmatične kompetence učenca. Predvsem želita poudariti, da potrebujemo za povezavo med teoretičnim opisom ravni in konkretnim komunikacijskim dosežkom empirične raziskave in da se na poti do zastavljenega cilja metodologija, uporabljena v projektu PRA.PRO, zdi obetavna.

04.04.2016