29 KB157 KB28 KB20062020Fundamental rights. Human rights. Rights and duties of the citizen2011Barle Lakota, AndrejaPrebilič, Vladimirštevilka:1/2letnik:22str. 175-185, 268-269ISSN:1581-6036COBISSID:2265431URN:URN:NBN:SI:doc-C3SM0XXHslSlovensko društvo raziskovalcev šolskega poljaŠolsko poljedomoljubjedomovinska vzgojaeducation policiesEuropean identityEuropean Unionevropska identitetahistoryizobraževalni sisteminacionalna identitetanational identityosamosvojitevpatriotismpatriotizemraziskaveSloveniaSlovenian education systemSlovenijaworld economic superpowersworld military superpowerszgodovinaDomoljubje v slovenskem šolskem sistemuIn Slovenia, discussions of patriotism face strong challenges. In view of the various standpoints, they may be organized into two reciprocally different and conceptually distant groups. The first rather liberal group consists of individuals that deem an emphasis on the concept of patriotism unnecessary because a new, substantially broader European framework is supposed to progressively replace it. In this respect, fostering patriotic sentiments may be seen as inhibiting (at least in part) the further strengthening of European identity, for which new associations among world economic and military superpowers will most likely be instituted at the global level. The second less liberal and perhaps somewhat more conservative position on patriotism signifies an antipode to the premises above. Furthermore, the question arises: What is or will the role of government, public authorities, and systems be in the development and implementation of patriotism as a concept, and how will these contribute to resolving many open issues that pertain to patriotism in Slovenia? This article highlights the understanding of aspects related to the origin of an independent and self-governing Slovenia that may be considered significant patriotic ideasRazprave o domoljubju na Slovenskem se intenzivno soočajo in jih je mogoče, upoštevajoč različne poglede, razvrstiti v dve dokaj medsebojno različni in konceptualno oddaljeni skupini. Prvo, dokaj liberalno usmerjeno, predstavljajo tisti posamezniki, ki so prepričani, da poudarjen koncept domoljubja ni potreben, saj naj bi ga postopoma zamenjeval nov, bistveno širši evropski okvir. V tem pogledu je gojenje domoljubnih čustev mogoče videti kot vsaj deloma zaviralni moment nadaljnjega poglabljanja evropske identitete, s katero naj bi se na globalni ravni vzpostavila nova razmerja med svetovnimi gospodarskimi in vojaškimi supersilami. Drugi, manj liberalni in morda bolj konservativni pogled na domoljubje pa predstavlja antipod pravkar predstavljenim izhodiščem. Ob tem se zastavljata vprašanji: kakšna je oziroma bo morala biti vloga države in njenih organov ter sistemov pri oblikovanju in implementaciji domoljubja kot koncepta ter kako naj vsebinsko in praktično sodeluje pri reševanju premnogih odprtih vprašanj, ki se nanašajo na domoljubje na Slovenskem. Članek osvetljuje poznavanje vsebin, povezanih z nastankom samostojne in neodvisne Slovenije, ki jih lahko štejemo med pomembne domoljubne vsebineTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo raziskovalcev šolskega polja